Olje je za razliko od drugih vrst fosilnih goriv razmeroma enostavno izvleči in prevoz po cevovodih. V rafinerijah olja se olje preprosto predela v široko paleto izdelkov za različne namene. Večina olja, proizvedenega na globusu (80 ... 90%), je predelana v različne vrste goriv in maziv. Približno 8% olja se uporablja pri petrokemični sintezi. Večina polimernih materialov, gume, sintetičnih vlaken, zdravil in drugih izdelkov se proizvaja na podlagi naftnih surovin.
S sestavo je olje kompleksna mešanica ogljikovodikov različne molekulske mase, predvsem tekoče (v njih se raztopijo trdni in plinasti ogljikovodiki). To so predvsem parafinski in aromatični ogljikovodiki, cikloalkani, katerih razmerje v olju različnih nahajališč se zelo razlikuje. Poleg ogljikovodikov olje vsebuje vodik, žveplo, dušik, kisik in druge organske spojine.
Glede na sestavo destilatnega dela je olje razdeljeno na pet razredov: metan, metan - naftenic, naftenic, metan - nafthhenic - aromatično in naftensko {{3} aromatično.
Glede na vsebnost žvepla je olje razdeljeno na nizko - žveplo (do 0,5%), visoko - žveplo (0,5 ... 2%) in visoko - žveplo (nad 2%).
Glede na vsebnost trdnih parafinov je razdeljen na tri vrste: P1 (manj kot 1,5%), P2 (1,5 ... 6%), P3 (nad 6%).
V praksi je olje običajno razdeljeno na svetlo, srednje in težko, z gostoto do 850, 850 - 950 in več kot 950 kg/m3.